O what a night said Sophie in Mamma mia I would like to say o “what a weekend”. Bilo je čudovito, izjemno in naravnost fantastično. Res je dopust, ki ga vsi tako zelo potrebujemo in ko radi rečemo “da pridem k sebi in zadiham”. Takšen je bil “za zadihat”. Tokrat sva osvajala London – sama. Dža best Četrtek se je hitro bližal k 14. uri, ko sva hitela proti letališču Jožeta Pučnika. Le kam? Its London time baby oh Yes. Tokrat sva izbrala Easy jet. Easy za denarnico in enako hitro kot Adria, za te sva bila prepričana, da še imajo za “bencin”, malo zlobno, a resnično.
Vedela sva, da sva tam, ko je bil povedal Ladies and Gentleman, we have landed the Stanstead airport. Jupi Takrat se je najino popotovanje dejansko začelo. V treh dneh potepanju po Londonu sva videla in obiskala marsikaj; od znamenitosti, do klubov, restavracij in znanih atrakcij Londona. Pravi poznavalci, sem prepričan da boste vedeli, da London in tri dni ne gresta skupaj. Ne morem mimo tega, da je hrana moja/lahko rečem najina strast in da se nisva pustila ujeti mnogim verigam hitre prehrane. Ker sva imela čas sva počakala na mizo v restavraciji na Covent garden v središču mesta. Le kdo drug kot Jamies Italian. Seveda oba navdušena, da bova znova testirala hrano znanega kuharja, ki osvaja velike zaslone. Od petih , sva iz restavracije odšla z dvema ;( ;(. Bilo je super, hrana odlična. Ampak kot vedno je sladica pika na “i”, je tako . Tiramisu in Panna Cotta naju nista ravno očarale, nasprotno razočarale. Zato lahko rečem Sergio, kapa dol za tiramisu. You must try both of them. Ampak ime in prijazno osebje, ti še vedno daje občutek, da si bil z vsem zelo zadovoljen in da lahko prideš domov in rečeš Yeahhh jedel sem pri Jamies Italian.
A kot profesionalec, žal brez določenih opazk nisem mogel. Lajkam na kubik design, postrežbo, izgled in izvirnost. Pure 5*****. Take a look Detajli so vsekakor njihova strast. Čestitke. Še en detajl, ki ga morate videti – Covent garden. My favourite. Za oči, za uho in nos. HIihih Zakaj? Poskusite. Mene je prevzel. In še ena brez katerih ne morem in me vedno zbuja, kadar je to le mogoče. Coffee Starbucks. Mnjami, mnjami in mljask. London me vedno znova in znova očara. Marsikdo bi rekel, le kaj lahko ponudi tako veliko mesto, človek se zgubi in ima občutek, da je le eden od mio ljudi, ki obiščejo to mesto “Up there”. A ko prideš v stik z domačini, turisti, poklepetaš, se pomešaš med ostale vidiš, da je mesto prihodnosti, prijaznih ljudi in neskončnih doživetij. Verjetno ste opazili, da omenjam imena. Z namenom. Smo ljudje postali ime znamk ali so le preprosto orodje vsakega posameznika, da seznani svojo publiko o svoji ponudbi. Se enačimo z blagovno znamko? Mhm…mogoče. Jo prevzamemo? Mogoče. Nas je prevzela in resnično kaže način življenja ali je samo rezultat brezmejnega kapitalizma? Naj zaključim … Nisem “vržen” na denar in ne znamke. Ampak brez nekaterih enostavno ne morem. Ne jemljem jih kot orodje prodaje, ampak so tako blizu tistemu kar sem jaz, da lahko rečem, da se v njej vidim kot da bi bila moja. Imate svojo? Pa lep večer in čudoviti začetek dneva ob vaši najljubši kavi. Kateri že? Hahah verjetno imate tudi vi svojo – znamko. Cheers. Ben pssss… moja ljubezen je uživala. Moj London je naredil najin London. Kako je lepo, ko lahko čudovite stvari sveta deliš z izjemno osebo svojega sveta. Moj.
