Ste že kdaj naročili v gostinskem lokalu šampanjec pa vas je natakar vprašal: “Želite šampanjec ali penino?” Na prvo roko, bi nepoznavalec oz. nekdo, ki se ne ukvarja s šampanjci in peninami povedal, da je to isto. Vendar temu ni tako. Razlike so in to velike, največje so v izvoru. Pa odpotujmo, kar nekaj časa nazaj v zgodovino, natančno v 17., 18. in 19. stoletje, ko se je šampanjec prvič pojavil po kraljevih dvorih in ko so novice po Franciji potovala z izmerno hitrostjo o nečem dobrem z mehurčki. Šampanjec je takrat bil znak bogastva in moči. Tudi danes si najboljše šampanjce privoščijo le redki, vendar so določeni že postali bližje celotni populaciji. Da Francija je dežele šampanjca in da šampanjec je poimenovan po vinorodni deželi v Franciji, in sicer Champagni. Je peneče vino, ki je nastalo iz grozdja pridelanega v pokrajini Champagna in je drugič fermentiralo v steklenici.
V Sloveniji pridelujemo le penine, v Italiji je prosecco in tako dalje. Vino kot šampanjec se je pojavil že v srednjem veku in šampanjec je bila v začetku pijača, ki se je točila le na festivalih kronanja. Kasneje so vino pridelovali tudi menihi za potrebe verovanja. Danes vsem poznano ime Dom Pérignon, prestiž in luksuz med šampanci, ni izumil šampanjca, je pa naredil ogromen prispevek k razvoju te prestižne kapljice. Christopher Merret, angleški znanstvenik, je s svojim prispevkom sladkorja k drugi fermentaciji postavil temelje h klasični šampanjski metodi, pridelave tega mehurčastega prestiža, danes poznanega po vsem svetu. Šampanjec se lahko po letu 2010 pripravlja iz sedmih sort, in sicer: Arbanne, Chardonnay, Petit Meslier, Pinot Blanc, Pinot Gris, Pinot Meunier in Pinot Noir. Poznanih je več tipov šampanjca Prestige Cuvée, Blanc de Noirs, Blanc de Blancs, Rosé Champagne. Prestige Cuvée je ponos in diploma vsakega pridelovalca šapmanjca in med vrhunske proizvajalce spadajo tudi Lous Roederer’s Cristal, Laurent – Perrier’s Grand Siècle, Moët & Chandon’s, Dom Pérignon, Duval Leroy’s Cuvée in Pol Roger’s. Seveda se pojavljajo in so priznane tudi druge blagovne znamke šampanjcev in penin, ki nas vsakega posebej navdušijo in očarajo. Vsak posameznik ima svoj okus tako pri hrani, kot tudi pri vinu in šampanjcih. Različni so nameni pitja šampanjca, kot aperitiv, ob hrani, ob sladici, ali samo kot druženje. Zadnje meni najbljubše. Kajti zelo malo ali zelo redki so ljudje, ki si privoščijo po službi na kozarec penine v družbi prijateljice/prijatelja oz sodelavcev. Angleži bi rekli “it’s a way of living”, je način življenja. Ki ga v Sloveniji ponekod že osvajamo, a še ne prav povsod. Kozarec je dovolj, a naj bo ta kvaliteten, vrhunski, takšen ki vam je všeč in takšen, ki doda vrednost vaši družbi. Naj bo klasičen beli ali rose, z manj ali več mehurčkov, Moët & Chandon’s ali Zlata radgonska penina. Pomembno je da je z namenom in da je. Da ne pozabimo, da je lahko kvalitetno in primerno druženje tudi ob kozarcu polnih mehurčkov, ki nas navdihnejo po številu mehurčkov, barvi, vonju ali samo po imenu. Mnogi so mehurčki in kristalčki, ki se spuščajo po kozarcu šampanjca, le kdo jih šteje, a več jih je, boljši je. In še nekaj, da bi spili dobro penino ne rabimo čez meje Slovenije. Ostanimo kar doma in raziskujmo bogato vinsko zakladnico naših slovenskih vinarjev, ki vedno znova očarajo.
