Meni Zapri

Radost žlahtne črnine in opojnega vonja kave

Prva misel, ki pride čez moje možgančke, ko pomislim na besedo kava, je vonj. Vonj, ko odprem sveži paket kave, tisti, ki se razleze po celem prostoru in kar potuje in ostane. Kot, da bi se ta vonj vsedel na naša dihala in pošiljal nežne valove, ki nas osrečujejo, zbujajo in razvajajo od jutra do večera. Vonj, ki ostane, tako kot vonj dojenčka. Redki so tisti, ki pričnejo dan brez kave, ne znam si predstavljati, da bi moral zjutraj pričeti dan in razmišljati brez, da bi spil prvo skodelico. Prvo skodelico mi vedno pripravi natakar, vsako jutro isto, določeno mero kave in mleka. Moj jutranji obred, moja minuta z mojo kavo in moje priprave na svet. Čeprav včasih prvo kavo zaradi jutranje gneče kar »vlijem« vase, a še vedno je prva in tista, ki je moja energija za ves dan. Hja, ni edina, jih je še več. Je tudi drugi in včasih tudi peta. Pitje kave je zame obred, kakor tudi njena zgodovina in odkritje. Prvi zapisi o kavi segajo nazaj v 13. stoletje, kjer se je kava prvič pojavil v Etiopiji. Od tam se je širila v Egipt in Yemen. V 16. stoletju je kava pripotovala v Evropo, šele nato v Ameriko. Kavovec, rastlina, kjer raste kave, se nahaja kar v 70 državah. Glavne proizvajalke kave pa so države Latinske Amerike, Azija, Indija in Afrika. Kava in semena kave se pražijo na najrazličnejše načine, da se potem pripravi kava v obliki, ki jo uporabljamo mi za pripravo svoje najljubše – turške, espresso, cappuccino, instant kava in še več.

kava

Vsak ima svojo. Kava je za vsakega svoj lasten kotiček sreče. Svoje doživetje in lastne minute užitka. Tisti stari rek, ki pravi »ko z užitkom rečeš še« in si privoščiš še več, ne samo eno. Pa ne zato, ker bi jo rabil, ampak zaradi tega, ker smo odvisni od vonja, okusa, arome, užitka in doživetja, ki ga nudi skodelica omamne črnine, ki nas kar popelje na lastno popotovanje. Seveda ima tako kot vsi ostali napitki tudi kava svoje prednosti in slabosti. Najbolj poznan vsem nam je tisti, da nas boli želodec, ko spijemo preveč kave in še to na prazen želodček. Kava pa lahko vpliva tudi na naše zobe in jih obarva hkrati pa preveč popite kave vpliva na naše razpoloženje. Po modernih raziskavah ima pitje kave tudi zdravilne učinke, hkrati pa nas kava prebudi in odpre naše možgančke za nove informacije. Kava v danšanjem svetu poznamo le kot nekaj dobrega, kar nam »paše«, kar je dobro in kar nas razvaja, mene pa je ob vsem tem zmotilo tudi par dejstev, kot so, da so pridelovalci kave zelo revni kmetje, ki jim od prodaje kave ostane bore malo zaslužka, da proizvodnjo in predelavo kave nadzira par velikih gigantov, da obstaja nekaj 25 sort kave, a se v komercialne namene in namene prodaje proizvajajo in polnijo le dve vrste kave in da je za proizvodnjo eno skodelice kave potrebne 140 litrov vode. In sedaj se na koncu vprašam jo sploh naj spijem ali naj ob vsem tem pomislim na neizpodbitna dejstva, ki so znana?! Še vedno razmišljam tako, tudi če neham piti kavo jo bodo vedno proizvajali, ker bo po njej vedno povpraševanje, če je ne pijem jaz, jo pije še miljone drugih. Bom lahko s svojo kavno abstinenco kaj pripomogel k zmanšanju proizvodnje kave? Menim, da ne. Težko si predstavljam, da bi se moral odreči temu koščku sreče in jutranjemu razvajanju. Če se odrečem še jutranji kavi, kaj mi ostane za jutranja doživejta in pričetek dneva? Verjetno je v zmernih količinah vse dovoljeno in dopustno, zato vam ne želim dajati občutka, da se bi zaradi naštetih dejstev morali čemu odpovedati, dobro je pa vedeti, da tudi pri proizvodnji našega najljubšega »opija« nastajajo procesi, ki nam niso najbolj všeč, pa zato to ne bo nič bolj vplivalo na našo potrošnjo in konzumacijo, črnega »hudičeka«, ki nam požene kri po žilah, še po tako težki noči. Uživajte v družbi tiste, ki je vam draga in ki jo natakar ali vaš partner pripravi za vas. Nekateri užitki se delijo, določeni so samo vaši. Dovolite, da vam ta užitek ostane lasten in vas popelje v svoj svet.